Kako cepiva delujejo

Vsak virus ali bakterija sproži enkraten odziv imunskega sistema, pri čemer igrajo pomembno vlogo posebne skupine celic v krvi, kostnem mozgu in celotnem telesu, imenovane celice T, celice B itd.

Cepivo vzpodbudi odziv imunskega sistema in ustvari „spomin“ v telesu človeka  na določeno bolezen, brez da bi pri tem povzročilo bolezen.

Cepiva vsebujejo bodisi zelo oslabljeno oziroma inaktivirano (neživo) obliko virusa ali bakterije, ki bi v običajni obliki lahko povzročila bolezen, ali pa majhen del virusa oziroma bakterije. Takšno snov imenujemo antigen.

Ko oseba prejme cepivo, imunski sistem prepozna antigen kot „tujek“. Imunske celice so izurjene za uničevanje povzročiteljev bolezni in za izdelavo protiteles proti njim. Protitelesa so posebne beljakovine, ki pomagajo pri uničevanju povzročiteljev okužbe.

Če cepljena oseba kasneje pride v stik z dejansko kužnim virusom ali bakterijo, se ju bo njen imunski sistem „spomnil“. Tako bo lahko hitro začel tvoriti ustrezna protitelesa in aktiviral ustrezne imunske celice, ki bodo uničile virus ali bakterijo, s čemer bo zaščitil osebo bred boleznijo.

Imunost običajno traja več let, včasih tudi celo življenje. Trajanje imunosti je za vsako bolezen in cepivo drugačno.

      How vaccines work
      1. Antigen 2. Protitelesa 3. Imunski odziv

       

      S cepljenjem pridobljena imunost ne ščiti samo cepljene osebe, temveč tudi necepljene ljudi v njeni okolici, kot so denimo dojenčki, ki so še premajhni za cepljenje. Takšna „kolektivna imunost“ je učinkovita samo takrat, kadar je cepljeno dovolj veliko število ljudi.

      Za razliko od tega lahko oseba, ki preboleva bolezen, s katero se je okužila po naravni poti, izpostavi okužbi druge necepljene osebe. Pri takšni osebi obstaja tudi večje tveganje za morebitne zaplete bolezni.

        Sestavine cepiv

        Cepiva poleg enega ali več antigenov cepiva vsebujejo tudi druge sestavine. Mednje sodijo...

        Page last updated 13 Mar 2020