Kako cepiva delujejo

Vsak virus ali bakterija sproži enkraten odziv imunskega sistema, pri čemer igrajo pomembno vlogo posebne skupine celic v krvi, kostnem mozgu in celotnem telesu, imenovane celice T, celice B itd.

Cepivo vzpodbudi odziv imunskega sistema in ustvari „spomin“ v telesu človeka  na določeno bolezen, brez da bi pri tem povzročilo bolezen.

Večina cepiv vsebuje bodisi zelo oslabljeno ali inaktivirano (uničeno) obliko virusa ali bakterije, ki bi v običajni obliki lahko povzročila bolezen, bodisi majhen del virusa oziroma bakterije. Temu pravimo antigen.

Ko oseba prejme cepivo, imunski sistem prepozna antigen kot „tujek“. To spodbudi celice imunskega sistema, da uničijo virus ali bakterijo, ki je povzročitelj bolezni, in proti njima tvorijo protitelesa. Protitelesa so posebne beljakovine, ki pomagajo pri uničevanju virusa ali bakterije.

Če cepljena oseba kasneje pride v stik z dejansko kužnim virusom ali bakterijo, se ju bo njen imunski sistem „spomnil“. Tako bo lahko hitro začel tvoriti ustrezna protitelesa in aktiviral ustrezne imunske celice, ki bodo uničile virus ali bakterijo, s čemer bo zaščitil osebo bred boleznijo.

Imunost običajno traja več let, včasih tudi celo življenje. Trajanje imunosti je za vsako bolezen in cepivo drugačno.

S cepljenjem pridobljena imunost ne ščiti samo cepljene osebe, temveč tudi necepljene ljudi v njeni okolici, kot so denimo dojenčki, ki so še premajhni za cepljenje. Takšna „kolektivna imunost“ je učinkovita samo takrat, kadar je cepljeno dovolj veliko število ljudi.

Za razliko od tega lahko oseba, ki preboleva bolezen, s katero se je okužila po naravni poti, izpostavi okužbi druge necepljene osebe. Pri takšni osebi obstaja tudi večje tveganje za morebitne zaplete bolezni.

      How vaccines work
      1. Antigen 2. Protitelesa 3. Imunski odziv

      Nekatera novejša cepiva ne vsebujejo antigena. Namesto tega vsebujejo „navodila“, ki celicam telesa povedo, kako izdelati antigen, ki je identičen majhnemu delčku pravega virusa.

      Ta navodila so lahko v obliki:

      • molekule mRNK v cepivu na osnovi mRNK ali
      • spremenjenega nenevarnega virusa v cepivu z virusnim vektorjem.

      Ko oseba prejme cepivo na osnovi mRNK ali cepivo z virusnim vektorjem, nekatere telesne celice preberejo navodila. Te celice nato krajše časovno obdobje proizvajajo antigen, zatem pa se molekule mRNK oziroma nenevaren virus razgradijo.

      Imunski sistem osebe nato prepozna antigen kot „tujek“ in posledično aktivira imunske celice ter tvorbo protiteles.

      Nekatera cepiva proti covidu-19 delujejo na osnovi molekul mRNK ali spremenjenega virusa. Med cepivi, ki so bila od marca 2021 dalje odobrena v EU, sta cepivi Cominarty in Moderna cepivi na osnovi mRNK, cepivi Vaxzevria (prej znano pod imenom COVID-19 Vaccine AstraZeneca) in Janssen pa sta cepivi z virusnim vektorjem.

        Page last updated 30 Apr 2021